Drevo spoznanja in Litanije za umetnost

17. januarja 2012 ob 21.00  v galeriji Metropolis

Otvoritev razstave kibernetske strukture Drevo spoznanja v galeriji Metropolis, Kersnikova 6 (izložbena galerija Metropola; nad Kiberpipo) avtorja Boruta Savskega (več na projektni strani http://www.3via.org/prenapete_strukture/).

Otvoritveni dogodek z naslovom Litanije za umetnost se pridružuje simboličnem praznovanju rojstnega dne umetnosti, kot so ga leta 1963 izbrali nekateri predstavniki avantgardističnega gibanja Fluxus (http://www.artsbirthday.net). Pri tem bosta imela proste roke Borut Savski in Bogdana Herman.

Drevo spoznanja je povzeto po originalnem polnem poimenovanju “Drevo spoznanja dobrega in zlega” in je osnovni krščanski humanistični koncept, ki nam nekaterim govori o rojstvu človeka kot avtonomnega in odgovornega bitja. V našem primeru sicer neposredno ne segamo v področje etike, o kateri govori originalno Drevo, ampak se navezujemo na principielne lastnosti avtonomnosti in zmožnosti interpretacij/ vrednotenj. Več na projektni strani http://www.3via.org/prenapete_strukture/ . V povezavi s spodnjim se morda vzpostavi paralela z rojstnim dnem umetnosti – seveda gre za isti rojstni dan – dan, ko sta Adam in Eva zapustila Raj.

Opomba: Litanije za umetnost niso bile izvedene zaradi premajhnega števila obiskovalcev

Litanije za umetnost bodo seveda imele besedilo, ki se tiče vloge umetnosti v današnjem svetu. Litanije se običajno začnejo z naslavljanjem osebe oz. poosebljenja, ki mu/ji je priprošnja namenjena… npr.:

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta…
… in potem trajajo …

Litanije so starodavna oblika krščanskega čaščenja, v določenih oblikah znana tudi v židovski religiozni tradiciji – so vrsta molitve, priprošenj, ki se jih uporablja pri bogoslužju oziroma v religioznih procesijah, ki jih sestavlja vrsta naslavljanih prošenj (peticij). Beseda izhaja iz latinske litania in starogrške: λιτανεία (litaneía), ki ima v korenu: λιτή (litê), kar pomeni “ponižna prošnja”, “prošnja”, “zaklinjanje”, celo “čaranje”.

Litanije kot ponavljajoče se priprošnje med procesijami seveda izhajajo iz predkrščanskih podobnih procesij. V Srednjem veku je nastalo več litanij, na primer posvečenih v čast Boga Očeta, Boga Sina, Boga Svetega duha, v čast Mariji, v čast Brezmadežnega spočetja, za duše v Vicah, in tudi v spomin raznim svetnikom.

Tehnično bi lahko rekli, da gre za skupinsko dejanje –  spominjanje in uglaševanje, poteka pa na način repetitivnega ponavljanja in gradacije. Zelo hitro lahko uvidimo algoritmično funkcijo, ki se kaže v programiranju na ravni skupinskega meta-jezika. Trajajo lahko zelo dolgo – še posebej pri procesijah, ki morajo opisati neko pot. Tovrstna čaščenja v krščanstvu so se po pravilu vedno namestila točno na čas prejšnjih čaščenj, kar dovolj jasno kaže, da so litanije starejše.

Rojstni dan umetnosti ni ravno neko uradno potrjeno praznovanje, kot se jih še vedno rado dodaja predvsem na mednarodni ravni – npr. pod pokrovitejstvom UNESCO.

Leta 1963 ga je predlagal francoski umetnik Robert Filliou, tudi član umetniškega gibanja Fluxus, ki je sledil misli, da v nekem trenutku (npr. pred milijon leti), še ni bilo umetnosti. Od nekega trenutka naprej pa je umetnost obstajala. Filliou je za ta dan izbral 17. januar. Predlagal je, da bi ta dan slavili prisotnost umetnosti kot del naših življenj. Uporabil je besedno zvezo “večna mreža/ povezava” (Eternal Network). Zadnja leta je ta ideja dobila nekaj poleta med dokaj raznorodnimi umetniki. Vsako leto tako praznujejo povezani v večno mrežo – v sedanji obliki tehnološke mreže – interneta.

Dodatne informacije povzete po Wikipediji