Marija Mojca Pungerčar: PORTABLE HOME – STARA IN NOVA NORMALNOST

Vabljeni na enodnevno razstavo Marije Mojce Pungerčar z naslovom Portable Home – stara in nova normalnost, ki bo v soboto, 19. septembra 2020 od 13.00 do 18.00 ure v ateljeju umetnice v Švicariji v Ljubljani.

Projekt je vključen v dogodek Dan odprtih vrat v Švicariji. Kustosinja projekta je Nina Jeza.

Foto: Portable Home 1996 – 2020, arhiv Marije Mojce Pungerčar

O projektu:

OMNIA MEA MECUM PORTO: VSE SVOJE NOSIM S SEBOJ

Vse, kar potrebujem, nosim s seboj je naslov instalacije, ki jo je umetnica Mojca Marija Pungerčar prvič postavila že leta 1996 na rezidenci v Nemčiji v Düsseldorfu. Gre za dežnik, na katerega umetnica s pomočjo obešalnikov obesi osebne predmete, ki jih v vsakdanjem življenju najbolj nujno potrebuje. Takrat je na njenem dežniku viselo manj kot 20 predmetov, denimo krtača za lase, aspirini, kuhinjska servieta, dva časopisa, lonček za kavo, brisačka, šivanke, sukanec, globin in krtača za čiščenje čevljev, tekoče milo, zobna ščetka in pasta, pisalo, tobak ter papirčki, žepni nožiček, beležka, walkman s slušalkami, papirnati robčki, ogledalo, pilica za nohte.
Seveda so ti “nujni preživetveni” predmeti za vsakega opazovalca drugačni; vsak namreč v opazovanje vnaša lastna občutenja in razmislek o tistem najbolj primarnem, brez česar si življenja ne zna predstavljati. Projekt je vključeval še video s performansom, posnetim na različnih lokacijah v Düsseldorfu, v katerem pod taistim dežnikom izvaja domača opravila: prehranjevanje, česanje, čiščenje čevljev, branje časopisa z obrednim pitjem kave, šivanje majice, kajenje, piljenje nohtov, umivanje in seveda spanje. Tako dežnik ne predstavlja več stojala teh nujnih predmetov, temveč se prelevi v pravi »dom«, s čimer še določneje izrazi naslovno poatno.

Danes, po skoraj petindvajsetih letih, se je umetnica odločila, da ponovno postavi instalacijo, torej dežnik z obešalniki, tokrat v svojem ateljeju v Švicariji v MGLC v Ljubljani, saj predstavlja izvrsten diskurz tega, koliko so se naše “nujne preživetvene potrebe” s časom spremenile. Situacija je zaradi aktualne epidemije še toliko bolj zanimiva, ker nas vse postavlja pred popolnoma novo dojemanje stvarnosti. Nujni predmeti so tako za umetnico danes skorajda isti: od vseh prvotnih objektov je tokrat odstranila tobak in papirčke, saj je kajenje opustila, odstranila je tudi oba stara časopisa ter ju zamenjala z novim, izginil je tudi retro walkman s slušalkami, ki sta ga že dolgo nazaj zamenjala pametni telefon in tablica. Umetničin, in seveda tudi naš, svet se je torej spremenil v toliko, da brez dodane tehnologije – ne le mobitela, temveč celo tablice, prenosnega računalnika in seveda še nujnejšega dodatka v obliki interneta – ne obstoji več. Nujno zlo in z njim največje presenečenje med visečimi predmeti pa so postali maska, razkužilo in rokavice, za katere si nihče ni mislil, da bodo v letu 2020 postali del osebnih, celo zaukazanih osebnih predmetov. Umetnica je v svoj »prenosni dom« dodala še nekaj predmetov, ki nakazujejo njeno lastno popotovanje skozi življenje, v katerem vsi ne le pridobivamo, temveč tudi izgubljamo: to so barva za lase, nitka za čiščenje zob in očala za boljši vid. Ob instalaciji bo predvajan tudi video performans iz leta 1996.

Pregovor “Pazi, kaj si želiš, saj se to lahko tudi uresniči,” je še kako opozorilen in predvsem aktualen, pomeni pa seveda predvsem, da to, kar hočemo, ni nujno in zmeraj tisto, kar potrebujemo. Pri tem ne gre le ta spremembo globalne družbe zaradi izjemnega razvoja tehnologije, temveč tudi za še včeraj nepredstavljivo dejstvo, da je sodobni svet pokleknil pred nevidnim sovražnikom, mikroskopskim virusom, ki ga bo očitno tudi dokončno predrugačil v neko »novo realnost«. Pomembnost in namembnost predmetov sta se spremenila, s čimer se je spremenil tudi svet okoli nas, kar nam nenazadnje izrazito pomenljivo kažejo predvsem tisti predmeti, ki jih je umetnica po petindvajsetih letih dodala na svoj repertoar.

Morda je zdaj zadnji čas za konkreten razmislek o človeški bodočnosti: ali je to, kar smo si želeli, torej tehnološki napredek in vsesplošna informacijska in družbena prepletenost, res tisto, kar nam prinaša svetlo prihodnost?

Nina Jeza, Artists&Poor’s

————————————

Producent projekta je KUD Trivia.

Po navodilih MGLC-ja bo na Dan odprtih vrat obisk v ateljejih v Švicariji omejen na 2-3 obiskovalce hkrati oz. odvisno od slike okuženih v Sloveniji in navodil NIJZ. Nošenje mask je obvezno.

————————————

INFO:
041 882 593 (Marija Mojca Pungerčar)
www.3via.org
www.mojcapungercar.si