MARIJA MOJCA PUNGERČAR: PREDVIDENO JE PREHODNO OBDOBJE

Samostojna razstava, Ustvarjalni center Švicarija v Tivoliju v Ljubljani, atelje Dnevna soba (1 nadstropje).
14. 12. 2017 – 15. 3. 2018

Vabljeni na ogled razstave in tretje vodstvo po razstavi, ki bo v četrtek, 15. 2. 2018, ob 18.00 uri! Obveščamo tudi, da je razstava podaljšana do 15. 3. 2018. Od 15. 2. 2018 dalje bo na ogled po dogovoru, oziroma po predhodni najavi.

Slika zgoraj: Marija Mojca Pungerčar, detajl inštalacije »Starša / 2003-2010«, 2017. Digitalni tisk na steklu in tkanini, osvetlitev. Foto: Nada Žgank. 2017©Marija Mojca Pungerčar. Resolucija za tisk

DOGODKI:

Četrtek, 14. december 2017:
– 18.00: vodstvo po razstavi s kustosinjo Nino Jeza in Marijo Mojco Pungerčar,
– 19.00: odprtje razstave.

Četrtek, 18. januar ob 17.00: vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar.
Četrtek. 8. februar od 13.00-20.00: dan odprtih vrat.
Četrtek, 15. februar ob 18.00: vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar.
—————————
Slika: Marija Mojca Pungerčar, detajl diptiha »Hranjenje / Junij–julij 2010«, 2017. Digitalni tisk in vezenje na platnu. Foto: Nada Žgank. 2017©Marija Mojca Pungerčar. Resolucija za tisk

—————————

O PROJEKTU:

Pri projektu “Predvideno je prehodno obdobje” izhaja avtorica iz fotografij, s katerimi je v daljšem obdobju dokumentirala dogodke, ki predstavljajo ali nakazujejo nekatere življenjske prelomnice.

Čeprav je projekt v osnovi fotografski, na razstavi ne bo mogoče videti fotografij v okvirju ali pod steklom. Marija Mojca Pungerčar je namreč fotografije natisnila na steklo in tekstil ter jim dodala vezenje, šivanje, tkanje, luči, video in zvok.

Z novo tematsko razstavo odpira umetnica tudi svoj novi atelje v Ustvarjalnem centru Švicarija, ki ga je poimenovala Dnevna soba.

Vljudno vabljeni na skupno odprtje obeh pomembnih dogodkov!

—————————

BESEDA KUSTOSINJE NINE JEZA:

S pomenljivim naslovom razstave Predvideno je prehodno obdobje umetnica povzema pogosto frazo, s katero FURS pospremi obvestila o predpisih v začasni rabi, npr. obvestilo o vezani knjigi računov ali Zakon o davčnem potrjevanju računov, ko nam (s.p.-jem, op.p.) namreč dacarji prijazno dovolijo samostojno odločitev o tem, na kakšen način bomo račune izdajali in potrjevali. Ironični sarkazem je seveda v tem, da problem kulturnikov (in tudi drugih samozaposlenih) ni način, temveč količina izdanih računov.

Predvideno je prehodno obdobje zato v umetniško-raziskovalni kontekst postavlja objektivirano birokratsko davčno obvestilo, ki ga je umetnica Marija Mojca Pungerčar subverzivno prenesla v diskurz avtobiografske in predvsem zelo intimne družinske zgodbe treh vzporedno živečih generacij. Projekt izpostavlja relacije (in njihove derivate v obliki ko-relacij) v medgeneracijskih, medčloveških in medsorodstvenih odnosih , ki jih so-kreirajo oče, mati in hči ter še sin tretje generacije. Reminescenca v tradiciji, ohranitev spomina, skrb za starše, boj za potomce.

Umetnica torej izpostavlja bistveni obrat percepcije in z njim tudi njene altruistične vrednosti: naše dojemanje sveta se nemalokrat postavi na glavo že zgolj s tem, da prevzamemo neko novo, a nujno življenjsko vlogo, ko se osebnost (prostovoljno) raz-cepi v različne nosilce posameznih življenjskih vsebin – nenazadnje je umetnica hči in mati.

Predvideno je prehodno obdobje je razstava, ki s holistično zasnovo razkriva personificirano, med dva (ali več) trenutkov ujeto bivanjskost, sublimirano v obliki instalacije.

Rastava je sestavljena iz štirih ambientalnih postavitev – instalacij, ki tvorijo koherentno celoto. Prva v seriji nosi naslov »Starša / 2003-2010«, sestavljena je iz fotografij iz umetničinega družinskega albuma, nastalih med leti 2003 in 2010. Gre za prelomnico v umetničinem življenju, ko je prevzela novo življenjsko vlogo odraščanja in dozorevanja. Zavedati se nujnosti cikla življenja, razpetega med rojstvo in smrt, je eno; doživeti ga skozi osebno izkušnjo pa seveda nekaj povsem drugega. Rojstvo potomca in smrt staršev ponazarja naravni proces, evolucijski ciklus, ki nas opozori, da mora življenje, torej subjektivirana bit, v našem primeru umetnica, najprej nekaj pogrešiti, da lahko v raztrgani vrzeli išče priložnost novega življenja. Serija fotografij sedemletnega obdobja je nastala v takorekoč klasični situaciji, ki jo poznamo vsi, ki smo kdajkoli sedli za nedeljsko mizo naših staršev. Ko se v »zavetje« doma vračamo le še na kosila, ker je sodobni čas zahteval svoj davek. Zveni kot izgovor, a vendar utegne biti res. Še posebej, če situacijo izpostavi umetnik, ki arbitrarno mora govoriti resnico. Njena mama in oče sta torej vedno sedela na istem mestu za jedilno mizo v domači kuhinji – in to vse do takrat, ko enega več ni bilo. Dokončnost trenutka zaznamuje pretresljiva zadnja fotografija, na kateri žalujoča mati, oblečena v črnino, sedi še vedno na istem mestu za družinsko mizo. Serija »Starša / 2003-2010« se mora – in to je presežna vrednost tega dela – zaustaviti natanko tu. Dovoljena ni več ena sama fotografija.

Druga postavitev, »Prsti / 2008–2017«, je nastajala od leta 2008 pa do danes, fotografiji izvedeni v digitalnemu tisku ter šivanju na platno je dodan video material. Še ena osebna izkušnja, ki za svojo izpolnitev zahteva suspenz. Gre za bolečo zgodbo delovne poškodbe ali poškodbe pri delu, ki se je Pungerčarjevi pripetila leta 2008 med upravljanjem s krožno žago, pri čemer je izgubila del prsta. Po dveh letih, ko je postala mati, ji je prijatelj poslal čestitko z naslednjim tekstom: »Čestitam. Izgubila si prst, a dobila sina«. Umetnica je inspiracijo udejanjila v kratki video animaciji stanja prej-in-potem, kjer na zadnjem posnetku njena roka drži sinovo. Obča simbolika dotika dlani, držanja roke v smislu opore, zaupanja in varnosti, je od-sekana z rezom krožne žage, hkrati pa prav zaradi materinstva ni pre-sekana.

Tretja instalacija je narejena v mediju gobelina, ki še dodatno poudarja simboliko doma. Naslov je »Hranjenje / Junij–julij 2010« kot apoteoza preživetja. Umetnica je na bombažni platni za vezenje natisnila dve fotografiji: na prvi njena mati z žlico hrani bolnega očeta, druga kaže umetnico, ki hrani svojega otroka. Preživetje tistih, ki sta »hranjena«, ali zavoljo onemoglosti ali zavoljo nedoletnosti – kar je pravzaprav isto – je odvisno od skrbi drugega, od družinske vezi, od ljubezni do partnerja in otroka. Eden še ne zna, drugi ne (z)more več.

Zadnja postavitev je sestavljena iz posnetkov šopkov rož, prav tako posnetih v večletnem obdobju. Rože, ki so krasile domačo mizo ob umetničinih rojstnih dnevih, so s svojo nujnostjo minevanja opozarjale, da je tudi umetnica z vsakim letom starejša. Da torej mineva tudi njen čas. Fotografije so natisnjene na platno in med seboj povezane s tehniko tkanja z dekorativnim trakom za darila. Tapiserijo spremlja zvok v slušalkah, refren pesmi “Ko boš prišla jemat slovo od nas, mladost”, ki so jo na Slovenski popevki leta 1972 zapele sestre Potočnik. Tokrat ga odpoje umetnica, za potrebe troglasja celo v treh različnih glasovih.

Predvideno je prehodno obdobje je večletni projekt umetnice, ki je danes v zrelih letih in tudi odprto govori o poti do zrelosti. In ta pelje skozi izgube in pridobitve, razočaranja in veselje, bolečino in toplino, ki jih prinese minevanje.

Lahko, da ima Einstein prav, in da ljubi bog ne kocka. A srečni zavoljo tega ne moremo biti.

Nina Jeza, Artists&Poor’s

—————————
Slika: Marija Mojca Pungerčar, detajl inštalacije »Prsti / 2008 – 2017«, 2017. Digitalni tisk in šivanje na platnu, video. Foto: Nada Žgank. 2017©Marija Mojca Pungerčar. Resolucija za tisk

—————————
Oblikovanje svetlobe in tehnična pomoč: Marjan Kokot.
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia.
Soorganizator: Mednarodni grafični likovni center MGLC.
Projekt je sofinanciral Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljane.
—————————

ZAHVALE:

Za dovoljenje za uporabo avtorskih pravic pri pesmi “Ko boš prišla jemat slovo, mladost“, se zahvaljujemo Bernardu Velkavrhu, Aleksandru Pernatu in Boštjanu Senici.

Za podporo projektu se zahvaljujemo: Mojačokolada.si, Vinska klet Frelih, Wine bar Šuklje, Liupka, Cirkulacija 2, Breda Pungerčar in Marjan Starič.

—————————
LOKACIJA, DOSTOPNOST IN ODPIRALNI ČAS:

Ustvarjalni center Švicarija se nahaja na naslovu Pod turnom 4, v neposredni bližini, oziroma malo nad Gradom Tivolijem (Mednarodnim grafičnim likovnim centrom).
Zemljevid

Tivoli je cona za pešce in je od 10.00 ure zjutraj zaprt za promet. Najbližje parkirišče je Tivoli I.

Razstava je v ateljeju št. 1, v prvem nadstropju desno.

Odprtost razstave se prilagaja temu, da je prostor atelje, zato bodite pozorni na odpiralni čas! Prosimo, da odprtost razstave preverite pred načrtovanim obiskom na tej spletni strani, kjer bomo sproti objavljali morebitne spremembe.

Odpiralni čas:

Od 14. 12. 2017 – 15. 2. 2018:
Torek, sreda in petek: 11.00-14.00
Četrtek: 16.00-18.00
Ob ponedeljkih, vikendih in praznikih zaprto.

Od 15. 2. 2018 dalje:
Odprtje po dogovoru, oziroma po predhodni najavi, ki jo pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite na 041 882 593

—————————

O AVTORICI:

Marija Mojca Pungerčar (1964) je akademska slikarka in magistra likovnih umetnosti. Leta 2001 je zaključila magistrski študij likovne umetnosti na San Francisco Art Institute v ZDA. Njeni projekti vključujejo inštalacije, fotografijo, objekte in video.

Samostojno je razstavljala na številnih razstavah doma in v tujini, v zadnjih letih na razstavah Prava Runotova Volna v Galeriji Kresija (2016), Socialdress – Mala pregledna razstava v Galeriji Kibela, Maribor (2016) in v Galeriji Alkatraz, Ljubljana (2015), Socialdress Service, Maison des Arts, Festival Trouble, Bruselj, Belgija (2013) ter Socialdress – Moč ljudem, Galerija Alkatraz, Ljubljana (2013).

Med pomembnejšimi skupinskimi razstavami, kjer je sodelovala v zadnjih letih, so: Druga eksplozija (90. leta), Galerija Škuc, Ljubljana (2016), Krize in novi začetki (Slovenska umetnost 2005 – 2015), MSUM, Ljubljana (2015), 9000 km Häppchen – wanderndes Wissen, Altes Kino Sandleiten, Dunaj (2015), Do It Together, Festival Urbanize!, Dunaj (2015), Memory Lab. Photography challenges History, MUSA -Museum Start-Gallery Artothek, Dunaj (2014), Pazi, delo!, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2014), Vmesna postaja 1:1, MSUM, Ljubljana (2013), Odtisi + 386/ Sodobna slovenska umetnost, Calcografia Nacional, Madrid, Španija (2013) ter AFTERMATH. Changing Cultural Landscape, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije, Galerija Klovičevi dvori, Zagreb; Narodni muzej Črne Gore, Cetinje, Črna gora; Month of Photography festival, Bratislava, Slovaška (2013).

Njena priznanja in nagrade med drugim vključujejo Priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu neodvisnega filma, štipendijo Avstrijske akademske izmenjave, štipendijo ArtsLink in Fulbrightovo štipendijo.

—————————

Kontakt:
mojca.pungercar(at)guest.arnes.si
041 882 593

Povezave:
www.mojcapungercar.si
www.3via.org
www.socialdress.si