Bogdana Herman, Milena Kosec, Borut Savski in Stefan Doepner vabijo na zvočno-svetlobni nastop, ki se bo zgodil v petek, 31. avgusta 2007 ob 20.30 v prostoru Cirkulacija 2 na glavnem dvorišču nekdanje tovarne Rog.
Glavna značilnost nastopa je uglaševanje izbranih elementov: človeškega glasu, umetnih zvokov, svetlobnih učinkov in usklajenost duha med ustvarjalci. Med temeljne odnose štejemo relacije med kulturo in naturo, med redom in neredom, časovne lastnosti: dvojnost med trenutnim (individualnim) časom in absolutnim časom ure, vzporednost in zaporednost, sinhronost in asinhronost. Lepota nastane v stiku z divjo naturo.
Razbita lepota
Broken beauty
Ali računalnik proizvaja/oddaja zvok ali glas? V času, ko živa bitja okamenevajo od nedopovedljive groze ali – prav nasprotno – zaradi slabitve pozornega zaznavanja in s tem tudi čutenja, računalniki pa postajajo domače živali z vse večjim smislom za ustvarjalno preinterpretacijo ukazov gospodarja, lahko opazujemo oboje. Seveda to pomeni, da je računalnik sposoben vedno znova presenečati tako gospodarja kot uporabnika – če mi sledite.
Zdaj, ko je Državica Ptičjestrašilna zavzela visoko stopnjo distance do realne države, sublimirala ali – mehkeje povedano – kot pojem sestopila v svoje nesnovno bistvo, njeni računalniki kot za šalo razgrajujejo fizikalne temelje človekove naravne artikulacije (moč, barvo, tonaliteto in če hočete tudi privlačnost glasu – tu se fiziki seveda pridruži kemija) in to, kar računalnik razgradi, opazovalec, če se mu pač zdi, lahko znova poljubno zlaga s pomočjo okrepitve drugega čutila – čutila za vid.
A to je samo moja trenutna interpretacija dogajanja pod naslovom Razbita lepota. Sinteza je namreč postopek, o katerem Borut Savski in Stefan Doepner pri tem projektu nočeta niti slišati.
Bogdana Herman, zaslužna umetnica Državice Ptičjestrašilne
po pooblastilu Milene Kosec, karierne umetnice
V Metastazi A prisotna s fizično odsotnostjo ponazarjam tisto komponento organizma družbe, ki ne reagira na dogajanje okrog sebe. Siva masa s svojo pasivnostjo pušča, da gredo stvari svojo pot in si zato domišlja, da ne vplivana razvoj dogodkov. V resnici pa jim omogoča prav ta in ne kakšen drugačen razvoj.
Milena Kosec
V Ljubljani, 29. avgusta 2007
http://www.3via.org/MilenaKosec
