Nedelo, 5.1.2003
ZUPAN ARSOV Tadeja,
URBANČIČ Vojko,
KLANČNIK Veronika,
ČERNE Tea,
REJC Vladimira,
MAZZINI Biba,
MALIČEV Patricija

Dosjeji za prihodnost

Čakal.si na to

Vzemi tam, kjer je, in dajaj tja, kjer primanjkuje. Ker ni Robina Hooda, potrebuješ podjetnike, ki vedo, da denar ne smrdi, če se ga da v pravo embalažo, in na drugi strani točno to: embalažo. Eden boljših primerov tovrstnega združevanja, ki daje upanje na dolgoprogaštvo, je nova slovenska revija Art.si. Založnik je Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, glavni urednik in z izbranimi sodelavci zagotovilo za dober trademark Brane Kovič, glavne teme likovna umetnost, arhitektura, oblikovanje in fotografija. Še posebno pozdravljeni bio- bibliografski infobloki ob nekaterih člankih! Dajte mi v revijo še film in s tem za peščico več popkulture, pa bo slika popolna! Oblika je že več kot všečna, za kar je jasno in vehementno poskrbel studiobotas.

Za povrh ne gre za nobeno hermetično in vzvišeno pisurjenje o Umetnosti, nasprotno, Art.si so dosjeji za ljubitelje in strokovnjake, ki jih bomo morali imeti, če bomo hoteli drveti ravno prav zrelaksirano našponani skozi novo tisočletje. Obljubili so, da gredo še na net (to bi skoraj že morali narediti takoj) in v angleščino. In da bodo barve hrbtov ravno prav različne, da bomo revije lahko čedno pregledno zlagali na police. Ah, ta ljubezen do detajla! Same stvari, vredne prihodnosti. In, ja, prihodnost je že prišla.

Tadeja Zupan Arsov

Tradicija devetdesetih

kaj prelom tisočletja še brez preloma v likovni umetnosti

kje v Sloveniji ga najbrž še ne kaže pričakovati, pustimo se presenetiti

ob izostanku »globalnih« premikov so zanimivejši tisti znotraj posameznih opusov in alternative

Kljub novostim se naše desetletje še precej oklepa prejšnjega, ki je bilo pri nas zelo razburljivo nekje na sredini, pozneje pa so njegova izhodišča zavladala v večini osrednjih razstavišč (poudarjena vloga kustosov, iskanje novih, mladih imen, odmik likovnikov od umetniškega predmeta v najrazličnejše kontekste, pretresi klasičnih medijev in razmah novih, urbani projekti, interaktivnost, vnovična uveljavitev performansa, renesansa teme telesa, znanosti idr.). Leto 2003? Omejimo se na osrednja projekta, ki imata v Sloveniji (med drugim) ambicijo postavljanja trendov. Prvi bo tradicionalni ljubljanski Mednarodni grafični bienale, letos že 25., drugi pa mlajši trienale U3, tokrat četrti. Kustosa obeh sta iz mednarodnega prostora in nekoliko je že mogoče predvideti značaja obeh razstav. V MGLC so za selektorja prikaza sodobne grafike izbrali Christopha Cherixa, kustosa grafičnega kabineta v Muzeju za zgodovino in umetnost v Ženevi, razstava pa »se bo ukvarjala z multiplicirano podobo kot komunikacijskim sredstvom za predstavljanje idej in projektov«. Napovedujejo dela, ki jih bo mogoče gledati kot »zakladnico projektov, tako preteklih kot prihodnjih, tistih, ki so bili ali bodo uresničeni, in tistih, ki obstajajo zgolj kot ideje«. V Moderni galeriji pa so k selekciji U3 povabili Christine Van Assche, glavno kustosinjo oddelka za nove medije v Musée National d'Art Moderne v Parizu in avtorico mnogih razstav osrednjih predstavnikov novih medijev. Poudarila bo zvočne projekte. Vojko Urbančič

Muzejska scena: staro-novi izzivi

Kot pisca, ki se ukvarja s preteklostjo in njeno dediščino, me vedno znova pritegne uganka, kako so ljudje v preteklih časih mislili, čutili, se veselili. Prav zato, ker se je marsikatero njihovo izročilo – tudi praznovanja – ohranilo v naš čas, le njihov smisel je prekril prah pozabe. Tisočletja nazaj so prazniki prednamcu pomenili predvsem neločljivo vez z bogovi in naravo. Prazniki, ki so jih slavili ob menjavi letnih časov in jih v drugačni preobleki tudi zdaj poznamo, so na duhovni ravni nosili sporočilo, da kdor zna živeti v harmoniji z naravo, živi v harmoniji sam s sabo in z drugimi ljudmi. Kako drugače kot danes!

Tako kot še marsikdo obdobje novega leta doživljam vse prej kot nostalgično. Ta čas zahteva, da kujemo nove načrte in hkrati hitimo uresničevat tiste, ki niso bili zastavljeni. Načrti, ki se v muzejih prepletajo z že pregovornim iskanjem finančnih sredstev, s konservatorskimi težavami, organiziranjem muzejske mreže in s popularizacijo ter prepoznavnostjo kulturne dediščine doma in v svetu. Na kar je ob odprtju letošnjega muzejskega sejma v Narodni galeriji opozoril tudi Orest Jarh, predsednik Slovenskega muzejskega društva: »Le redki tujci obiščejo muzeje zunaj prestolnice, Slovenci pa samo zaradi ene uspešne razstave,ne bodo pogosteje zavili v muzej.«

Priložnost in odgovornost za uresničitev staro-novih izzivov, torej.

Tea Černe

Male dobre stvari

Ne upam si napovedovati trendov, ker me prihodnost planeta bolj ali manj navdaja s pesimizmom, tudi če ne razmišljam o apokaliptičnem vremenu. Kljub temu se iz dneva v dan najde kaj dobrega, tako kot obstajajo ugodne mikroklime. Ravno pred kratkim sem odkrila Jeana Phillipa Toussainta, razseljenega Belgijca, ki piše romane z naslovi kot Kopalnica, Fotoaparat, Televizija in Ljubiti se, za katere ga v vsakem intervjuju neizogibno vprašajo, zakaj jih izbira, na kar neizogibno odgovori, da ne ve. Vsebina teh romanov je naslovom primerno banalna, hkrati pa razorožujoče duhovita in prepričljiva. Ne vem, kako in zakaj – nič neverjetno pretresljivega in napetega se ne dogaja  … ampak njegovih knjig kar ne moreš spustiti iz rok, in ko napreduješ od prve do zadnje, se ti zdi vedno boljši. Zelo je priljubljen na Japonskem, kjer so prevedli vse njegove romane, v japonščini je izšlo tudi nekaj njegovih krajših tekstov, čeprav v francoščini sploh še niso natisnjeni. Če lahko kaj naredim za to, bo Toussaint spregovoril tudi v slovenščini. To je ena taka ugodna mikronapoved.

Veronika Klančnik

Teater na politični dieti

Starši, profesorji, skrbniki, ministri, sekretarji, dušebrižniki, tajniki, bankirji, dojilje, nadzorniki, policaji pa tudi mi smo morali v minulem letu marsikaj pogoltniti. Omaka je bila res gosta. Tudi v teatru. O tem, kaj je bilo v gledališču z one strani rampe dobro in kaj ne – tako kot o okusih – ne gre razpravljati, ni pa se mogoče izogniti zdaj že vrsto let trajajoči mimozni liniji popolne odsotnosti sladkosti političnega na gledaliških deskah. Slovenski teater, institucionalni in tisti d. o. o., je, kar zadeva politični satiri, na strogi dieti. Brez nje pa je, kakor je zapisal starejši kolega, gledališka umetnost, povsod in v vsakem obodbju, prepuščena entropiji cenenega kiča. Zato, dragi umetniški vodje, začnite po poslovno abonmajskih potezah na šahovnici vleči za rokav satirike (hvala bogu, še so živi!), naj nam na oder zarišejo »vežbanje demokracije« po naše. Materiala na slovenskem političnem špargetu je več kot dovoj …

Patricija Maličev

Kaj pričakujem od poezije?

Nasploh je poezija zame kot glasba: od njiju pričakujem, da zaigrata na moje notranje strune, izzoveta v meni posebne občutke. Poezije ne delim na moško in žensko, poezija zame preprosto je. Še posebej so se me v zadnjem času dotaknili verzi Lucije Stupice, Josipa Ostija, Aleša Debeljaka, pa tudi neugnana erotičnost Maje Vidmar in Barbare Korun, skrivnostna barvitost Erike Vouk, neusahljiva Neža Maurer, igrivost verzov Sonje Votolen; pogled se rad ustavi na pretanjenih verzih Taje Kramberger. Otroško stran moje duše pa prevzameta tudi Anja Štefan in Barbara Menart Senica. Za verze, ki se zapišejo meni, bi rada videla, da najdejo pot v občestvu poezije. In tam preživijo, če so tega sposobni?

V prihajajočem letu si želim veliko vznemirjenja ob branju in pisanju poezije.

Vladimira Rejc

Bo spet pomemben človek?

Ljudje, ki sem jih intervjuvala lani, pravzaprav nimajo nekega skupnega imenovalca – razen morda tega, da je vsak po svoje zelo poseben. Čeprav so bili skoraj vsi umetniki, še to ne more biti skupni imenovalec, kajti med igralcema, lutkarico, knjižnim ilustratorjem, slikarko, pisateljem, striparjem, skladateljem in zlatarjem je bil tudi zdravnik. Intervjujev ne delam zato, ker bi me zanimalo neko področje, ampak me zanimajo predvsem ljudje.

Napovedati, kakšni bodo ljudje prihodnje leto, pa se seveda ne da. Čeprav opažam, da se vedno več ljudi ukvarja samih s sabo. Mogoče pa prihajajo časi, ko bo spet postal pomemben človek.

Biba Mazzini


 Kategorizacija članka

Naslov Dosjeji za prihodnost
Vir Nedelo, 5.1.2003
Avtorji ZUPAN ARSOV Tadeja,
URBANČIČ Vojko,
KLANČNIK Veronika,
ČERNE Tea,
REJC Vladimira,
MAZZINI Biba,
MALIČEV Patricija
Sekcija
Rubrika
Zvrst
Številka 1
Izdaja
Stran 27
Udk • 008.2(497.12) : 008
Gesla
Osebe  
Citirani
Stvarna
Geo