Svet filma je z dobrimi izdelki obogatilo že kar nekaj dvojic bratov (Taviani, Cohen ...), sester pa doslej še nismo zasledili. Vsaj do Maje in Ide Weiss ne. Varuh meje, ki ga z zanimanjem kmalu pričakujemo, ni njun prvi skupni projekt, čeprav je najzahtevnejši doslej. Neodvisno produkcijsko hišo Bela film sta Maja in Ida Weiss ustanovili že leta 1998, ko sta prvič združili moči pri dokumentarnem filmu Cesta bratstva in enotnosti. »Želela sem si lastno produkcijo,« pravi Maja, »ker je to edini način, da film zares ostane tvoj, da imaš nadzor nad njegovim prikazovanjem in se ti ne more zgoditi, da ga kar nenadoma zagledaš na televiziji, ne da bi te prej o tem kdorkoli sploh obvestil. Vendar se brez Ide ne bi podala v to. Kljub temu, da sva sestri, se Ida v času snemanja prelevi v pravo producentko in me v skladu s to funkcijo zna spraviti tudi na rob živčnega zloma. Toda film, kakršen je Varuh meje, ki ga mnogi imenujejo pogumen film, sem lahko posnela tako, kot sem ga želela posneti, samo zato, ker je bila producentka moja sestra. Imela sem mnogo več svobode, kot če bi bil v tej vlogi neki producent od zunaj.«

Ida si producentske in organizatorske izkušnje pri filmu nabira že osem let. Začela je kot organizatorka na televiziji, nekaj časa je delala na Filmskem skladu RS in na Bindweedu pri Franciju Slaku, zdaj pa je poleg enega podpornega stebra Bela filma tudi producentka na umetniškem programu Televizije Slovenija, kjer je že pomagala speljati tri celovečerne in en kratki film. Majo skrbi, da je njena sestra veliko preveč zaposlena: »Ida je zame mali heroj, ampak vedno ji pravim, da dolgoročno ne bo šlo tako, če si noče resno načeti zdravja.«

Sestrski odnos se plodno prepleta s profesionalnim in kljub občasnim napetostim, ki se jih obe spominjata predvsem iz časov snemanja, prevladuje medsebojno spoštovanje in zaupanje. »Pri filmu so vedno taki love/hate odnosi,« pravi Ida, »v najinem primeru pa so te relacije še toliko bolj ekstremne. Ko sva usklajeni, ni lepšega, ko se spičiva, pa ni hujšega. Ampak vseeno najraje delam z Majo, ker sem njena fenica. Vedno imam občutek, da se splača vložiti maksimalen trud v njene filme. Neizmerno zaupam v to, kar dela. Pa tudi zato jo občudujem, ker ji uspeva delati filme in biti hkrati tako dobra mama svojih dveh otrok.«

O Varuhu meje Maja za zdaj še noče preveč govoriti. »Ni mi všeč, če se o filmu preveč piše, še preden ga ljudje vidijo. Ne bi rada razkrila problematike, ki jo obravnava, ker nočem odbiti tistih gledalcev, ki jih verjetno najbolj privlači napoved, da bodo videli gole ženske in Jonasa. Že zdaj pa lahko napovem, da utegne Varuh meje – zaradi tem, ki jih prinaša – sprožiti plaz odzivov, tudi takih ogorčenih v smislu: 'Ali naj nas takšen film predstavlja po svetu?!' Nikoli nisem delala neproblematičnih filmov.« Veronika Klančnik