Njegov Ekspres ekspres je bil ena prvih lastovk, ki so prinesle pomlad slovenskega filma. V začetku februarja, poldrugo leto, odkar je padla zadnja klapa, pa se bo zgodila premiera drugega celovečerca Igorja Šterka, filma z naslovom Ljubljana. Po novinarski projekciji je že jasno dvoje: da ne bo ostalo samo pri prvem uspehu in da imamo opraviti z režiserjem, ki se ne ponavlja.

Pravijo, da je najtežje ponoviti uspeh prvenca, toda Igor se ni obremenjeval s takimi prerokovanji. »Razmišljal sem od kadra do kadra, od sekvence do sekvence. Bistveno je to, da sem želel nekaj povedati. Verjamem, da se ne moreš kar odločiti in napisati scenarija. Nekaj mora biti v tebi, kar hoče ven.« To, kar je 'prišlo ven' v Ljubljani, sta skoraj dokumentaristično prikazani blodnjavost in osamljenost tipičnih pripadnikov njegove generacije pri poznih dvajsetih letih. »Ekspres, ekspres je bil tako nežen in romantičen, zato sem si zdaj želel pokazati še drugo plat medalje. Vse sem hotel posneti brez olepšav – npr. porod, ki naj bi bil nekaj idilično lepega, je tu prikazan v vsej svoji brutalnosti.«

Ljubljana bi lahko bila precej daljši film, posnetega materiala je namreč ostalo še zelo veliko. Razlog za strogo selekcijo je Igorjev perfekcionizem. »Vedno pridem na minimalni limit za celovečerca, ker vržem ven vse, kar mi ni stoprocentno všeč. Veliko ljudi mi je reklo, da ne bi bilo nič hudega, če bi bil film daljši, ampak to je še vedno bolje, kot če bi tožili, da se jim je zdel predolg.«

Scenarij za svoj naslednji film je že napisal. »Hkrati z mano odraščajo tudi moji junaki. V novem scenariju gre za odnos med možem in ženo.« Sam sicer še ni poročen, toda do realizacije filma je še dosti časa. Zato pa je pred kratkim diplomiral. Dekanica AGRFT Meta Hočevar mu je že precej pred diplomo podelila nagrado Prešernovega sklada.

Veronika Klančnik

Trivia

Pred desetimi leti je šel z očetom z jadrnico čez Atlantik. Jadrala sta osem mesecev, potem pa se je Igor mesec dni vračal z ladjo, ki ga je peljala od Kolumbije do Aten.

Še enkrat se mora vrniti v Kolumbijo, ker je bil tedaj nevede zelo blizu kraja, kamor je postavljeno dogajanje v njegovem najljubšem romanu Ljubezen v času kolere.