Vsaka zase sta prevajalka in plesalka. Irena Duša je iz angleščine prevedla že kar nekaj naslovov, med drugim dramo Shopping and Fucking, ki bo vsak čas doživela premiero v Mariboru, kratke tekste Davida Mammeta in Raymonda Carverja za Radio Slovenija, kmalu pa bo v njenem prevodu izšel roman Geoffreyja Eugenidesa Deviški samomori.

Nataša Jereb je plesala pri Fourklor in v Plesnem teatru, dokler ni pred dvema letoma povila hčerkice Jone. Bila je ena od ustanoviteljev Teatra Gromki, ki se mu je pred dvema letoma pridružila še Irena. Prvič sta sodelovali, ko so ženski del Teatra Gromki povabili k lanskemu Festivalu Rdeče zore. Mišljeno je bilo, da bi bila zraven tudi Jana Menger, toda na koncu sta si Nataša in Irena sami izmislili skeč s feminističnemu festivalu primerno tematiko. Bil je dobro sprejet in tudi avtorici sta ugotovili, da radi delata skupaj, zato sta ga razširili v predstavo, ki je dobila naslov Ne bom več krvavela. Fraza, ki je pristala v naslovu, izvira iz Irenine gimnazije (bežigrajske), kjer je to pomenilo toliko kot »Ne bom več trpela«.

Sprva sta prodajali predstavo kot lezbično komedijo, toda kmalu se je izkazalo, da je taka oznaka zavajajoča: »Ljudje, sploh tipi, so si mislili, da jih čaka težek porno, potem pa so naleteli na čisto družinsko sceno. Zato sva se odločili, da pridevnik lezbična nadomestiva z monospolna.« Na kratko gre v drami za krizo, v katero zaide odnos monospolnih protagonistk po petih letih skupnega življenja, čeprav »ta kriza ni čisto nič specifična za lezbijke. Nanjo lahko naletimo v vsakem odnosu«. Če bi bilo drugače, potem sploh ne bi mogli narediti take predstave, saj v nasprotju s prepričanjem nekaterih gledalcev, ki radi prehitro sklepajo, v resničnem življenju nista lezbijki.

Njuna prva skupna predstava se je tako prijela, da sta se odločili napraviti nadaljevanje (premiera bo ta petek v Teatru Gromki!), ki pa ne bo preprosto sledilo dogajanju v prvem delu, ampak bo umeščeno v čas, ko se dekleti šele spoznata. Nenavadno je tudi, da sta bili protagonistki v prvi predstavi brezimni, zato pa se njuni imeni tokrat pojavita že v naslovu: Debbie da dol Dallas. Tega se je domislila Irena, ki se je v času študija prevajalstva srečala s problemom, kako prevesti naslov nekega starega porniča Debbie does Dallas. Namesto pomenljivega 'does' je bilo treba vstaviti ustrezno slovensko besedo, ki bi se po možnosti začela z d. Po dolgotrajnem in jalovem mozganju jo je rešitev prešinila v polsnu in nastal je prevod, ki izvirnik prekaša z dodatnim d-jem. Tokrat bo treba pred otrokom primerno vsebino posebej opozoriti poznavalce porničev.

Veronika Klančnik