{"id":2619,"date":"2021-03-09T12:59:46","date_gmt":"2021-03-09T11:59:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.3via.org\/trivia\/?p=2619"},"modified":"2025-05-26T13:58:41","modified_gmt":"2025-05-26T12:58:41","slug":"marija-mojca-pungercar-osebna-koda-obleke","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/?p=2619","title":{"rendered":"Marija Mojca Punger\u010dar: OSEBNA KODA OBLEKE"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Vabljeni na razstavo Marije Mojce Punger\u010dar OSEBNA KODA OBLEKE, kjer i\u0161\u010dejo odslu\u017eene obleke nove lastnike.<\/p>\n

Galerija Spomeni\u0161kovarstveni center, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana
\n24. – 31. 3. 2021<\/p>\n

Odprtje razstave brez otvoritvenega dogodka bo v sredo, 24. marca ob 16.00 uri.<\/p>\n

\"\"<\/a>Kolekcija \u0161teje \u010dez 100 kosov obla\u010dil in z njimi povezanih zgodb. Ogledate in preberete si jih \u017ee lahko na FB strani Osebna koda obleke<\/a>.<\/p>\n

Na razstavi pa boste obleke lahko tudi pomerili (odvisno od epidemiolo\u0161kih razmer) in izbrana obla\u010dila brezpla\u010dno odnesli domov.<\/p>\n

Kustosinja razstave je Iza Pevec.<\/p>\n

BESEDA KUSTOSINJE:<\/p>\n

Marija Mojca Punger\u010dar: Osebna koda obleke<\/strong><\/p>\n

Poleti rada nosim dolge, padajo\u010de obleke, ki lovijo veter in v katerih se sama sebi zdim bolj zanimiva in filmska verzija same sebe. Podobno sem se, ko sem v gimnazijskem obdobju odkrila \u017eametne suknji\u010de, po\u010dutila kot \u010dlanica fiktivnega gledali\u0161kega ansambla, v zamolklih barvnih kombinacijah s poudarkom rde\u010dega \u0161ala pa kot poosebljena jesen. Seveda, v \u010dasu odra\u0161\u010danja intenizivno i\u0161\u010demo lastno identiteto, a obleke nas kot na\u010din predstavljanja samih sebe spremljajo vse \u017eivljenje. A moj sentimentalni uvod v besedilo o razstavi Marije Mojce Punger\u010dar Osebna koda obleke<\/em> ni naklju\u010den; obleke niso le gradniki samoreprezentacije, temve\u010d so tudi intimni, bli\u017enji nosilci spomina, oboje pa je podobno nestalen konstrukt. Ampak najprej h konkretnemu.<\/p>\n

\"\"<\/a>Umetnica, ki prek oblek pogosto razmi\u0161lja o dru\u017ebi, nas je letos ponovno[1]<\/a> pozvala, naj ji podarimo stara obla\u010dila, hkrati pa delimo z njimi povezane zgodbe. Obleke postavlja na ogled na razstavi, zgodbe preberemo na spletu, do koder nas pelje koda ob vsakem kosu. Galerija hkrati postane prav posebna second-hand trgovina, saj obiskovalci lahko odidejo z novo (staro) obleko. Tako seveda na razstavi ne najdemo \u017ealostnih spominov, ki \u010desto spremljajo stare obleke, izbor je omejen na tiste kose, od katerih so se sodelujo\u010de[2]<\/a> lahko lo\u010dile in, \u0161e pomembneje, na zgodbe, s katerimi se \u017eelijo predstaviti. V kolik\u0161ni meri so te resni\u010dne, morda niti ni klju\u010dno, saj tako spomin kot identiteta nista nespremenljivi \u010dvrsti entiteti, kot vemo \u017ee vsaj od Nietzscheja, ki je razmi\u0161ljal o tem, da je trdni jaz svojevrstna fikcija. Ampak v kak\u0161en spomin sploh dvomimo, ko govorimo o oblekah kot nosilkah spomina\u010d<\/p>\n

Raztrganine, obraba, sledovi potenja in made\u017ei na najbolj fizi\u010dni ravni govorijo o \u017eivljenju, na kateri sta majica ali hla\u010de spremljala svojega lastnika, kot so ob prvi izvedbi projekta zelo jasno pri\u010dale Milanove hla\u010de. Obla\u010dila so izraz samoreprezentacije, a pripovedujejo vsaj \u0161e o dolo\u010deni dobi, razredu in prilo\u017enosti – disko srajca na razstavi je hkrati nostalgi\u010dni spominek iz mladosti ter predstavnik nekega \u010dasa, kulture in vzdu\u0161ja.<\/p>\n

\"\"<\/a>Tokratni izbrani kosi so bili neko\u010d tudi zvesti spremljevalci na odrskem nastopu in v televizijski oddaji, ob otvoritvi in drugih dogodkih, v \u010dasu prve slu\u017ebe, \u0161tevilni so podedovani ali pa so v doma\u010de omare prispeli s potovanj. Obleke se vpisujejo v na\u0161 spomin in ga tudi spro\u017eajo, podobno kot slavna Proustova magdalenica. \u00bbKo pogledam ti dve obla\u010dili, se spomnim, kako sem se \u017ee v mraku sprehajala od Moderne galerije proti MGLC, pesek je \u0161kripal pod \u010devlji. Lahko se motim, ampak v spominu imam lep poletni ve\u010der. \u00ab se ob krilu in bluzi, ki ju je nosila na otvoritvi Manifeste 3, spominja Mateja Kos. Prav ta \u00bblahko se motim \u00ab je seveda zgovoren.<\/p>\n

\u00bbZa\u010denjam: prvi spomin. Rde\u010de in vijoli\u010dne ro\u017ee na \u010drnem ozadju: \u201c materina obleka; sedela je na vlaku ali na omnibusu, jaz pa v njenem naro\u010dju. Ro\u017ee, ki jih je nosila, sem tako videla zelo od blizu in \u0161e vedno lahko vidim vijoli\u010dno, rde\u010do in modro, mislim, da na \u010drnem ozadju. Br\u017ekone so bile anemone, predvidevam. \u00ab [3]<\/a> Tako enega svojih prvih spominov na mamo opisuje Virginia Woolf. Za modernisti\u010dno literaturo zna\u010dilna poudarjen tok zavesti in fluidnost jaza pa lahko pomagata osvetliti tudi na\u010din, na katerega obleke gradijo na\u0161 spomin in identiteto, podobno nestalni kategoriji. V dvajsetem stoletju se je pokazalo, da se zaradi razli\u010dnih vlog, med katerimi preskakujemo, \u00bbvsako rekonsituiranje sebstva poka\u017ee pravzaprav kot avtofikcija \/…\/ \u00ab.[4]<\/a> Obleke, kot mejnik med dru\u017ebo in nami, se po mojem mnenju znajdejo prav v nekak\u0161ni, pogojno re\u010deni, avtofikciji – zgodbi o nas samih, namenjeni tako drugim, kot nam samim. Pri tem se seveda lahko vpra\u0161amo, kako na to, kak\u0161no zgodbo (si) \u017eelimo pripovedovati, vplivajo dru\u017eba, kultura in okolje in kateri izmedi na\u0161ih jazov je tisti, ki prevzema besedo. \u00bb\u010clovek nekako osupi, ko nekoga, ki mu je blizu, zagleda druga\u010de <\/em>oble\u010denega. Na tej fotografiji je mati okoli leta 1913, v imenitni toaleti za v mesto, klobuk, perje, rokavice, ne\u017eno perilo, ki kuka izza man\u0161et in ovratnika-\u201c \u00bb\u0161ik \u00ab, ki ga postavljata na la\u017e mehkoba in preprostost njenega pogleda. Samo na tej sliki jo vidim tako, ujeto v zgodovino (okusi, mode, tkanine) \/…\/ \u00ab[5]<\/a> Besede Rolanda Barthesa, nemara prvega pisca, na katerega pomislimo ob spominski vrednosti fotografije, razkrivajo kompleksnost in diskrepanco zgodb, ujetih v na\u0161o opravo. Mama njegovega spomina je nosila vsakdanja, doma\u010da obla\u010dila in tuj mu je bil pra\u017enji sijaj, s katerim se je ob prilo\u017enosti fotografiranja gospa Henriette Barthes, rojena Binger, \u017eelela vpisati v spomin zgodovine.<\/p>\n

\"\"<\/a>Ne presene\u010da, da Barthes, ki fotografijo povezuje s smrtjo, pi\u0161e o obla\u010dilih – oboje med drugim povezuje mo\u010dna spominska vrednost, meni Elizabeth Wilson[6]<\/a>. In prav fotografije (in ob njih zgodba) na razstavi nadomestijo obleke, ki odidejo v nov dom. Ta vmesna postaja v galeriji je zanimiva tudi v lu\u010di umetnosti devetdesetih let, s tradicijo katerih povezujemo delo Marije Mojce Punger\u010dar in v katera se skoraj \u0161e ume\u0161\u010da prva izvedba projekta. \u010ce je umetnost tedaj uvajala nove oblike komunikacije in dialoga s publiko, participacijo in sodelovanje, vse to dolo\u010da tudi to akcijo, a s pomembnim postankom v galeriji. \u00bbNakupovanje\u00ab obla\u010dil je v prvi izvedbi zavzelo obliko performansa[7]<\/a> tokrat je bli\u017eje klasi\u010dni razstavi, saj bodo obla\u010dila dlje na ogled. Galerijski prostor poudari fabulativno, fikcijsko plat razstavljenih del – oblek iz vsakdana, ki predstavljajo svoje nekdanje lastnice. Plast samoreprezentacije poudarjata tudi ve\u010dja dostopnost zgodb (tokrat jih lahko beremo \u017ee pred nakupom in ne \u0161ele po tem) in na\u010din, na katerega so bile te posredovane. Leta 2002 sta umetnici besedilo zapisali na podlagi pogovorov, tokrat pa so udele\u017eenke zaradi epidemije in bolj\u0161e ekonomije procesa pripovedi posredovale prek elektronske po\u0161te. V ozadje pa stopa vidik alternativne ekonomije, ki jo je projekt izpostavil v prvi razli\u010dici, nenazadnje so se od tedaj pri nas namno\u017eile tudi second hand trgovine. Osebna koda obleke<\/em> tako na premisah odpiranja umetnosti v devetdesetih letih v letu 2021 prina\u0161a nove poudarke, morda skladne z dobo, ko se zdi, da je grajenje lastne podobe \u010dedalje obse\u017enej\u0161i, zahtevnej\u0161i in vseobsegajo\u010d projekt, ki, seveda, vklju\u010duje to, kako se \u00bbka\u017eemo \u00ab na spletu. Na njegovo aktualnost \u0161e danes pa ka\u017ee tudi \u0161tevil\u010dno visok odziv, primerljiv z odzivom ob prvi izvedbi.<\/p>\n

\"\"<\/a>Nabor udele\u017eenk je tokrat bolj homogen, saj je nekoliko mlaj\u0161a in zdaj \u017eal \u017ee pokojna Veronika Klan\u010dnik tedaj v projekt pritegnila druga\u010den profil protagonistk. Ker pa se projekt Osebna koda obleke<\/em> ume\u0161\u010da v serijo dogodkov, s katerimi \u017eeli Marija Mojca Punger\u010dar o\u017eiviti spomin na svoja pretekla dela in jih rekontekstualizirati, morda tudi razstavljena dela lahko razumemo kot svojevrsten portret umetnice. Dru\u017eba sodelujo\u010dih seveda ni nekaj fiksnega, temve\u010d se zgradi z vsako akcijo posebej, poleg prijateljev in znancev umetnice pa vklju\u010duje tudi ljudi, ki jih prej ni poznala in jih pozneje ne bo ve\u010d sre\u010dala. A razstavljena obla\u010dila verjetno vendar ka\u017eejo, do kod segajo njene mre\u017ee in povezave. Obleka naredi \u010dloveka, \u00bbdru\u017eba \u00ab oblek pa razkriva umetni\u010din socialni doseg in (kot avtofikcija) posredno pripoveduje tudi, kdo je Marija Mojca Punger\u010dar.<\/p>\n

[1]<\/a> Gre za nadaljevanje projekta Dresscode, ki ga je leta 2002 izpeljala z Veroniko Klan\u010dnik. Kljub podobnim izhodi\u0161\u010dem pa razstava Osebna koda obleke<\/em> prina\u0161a tudi nekaj novih vsebinskih poudarkov.<\/p>\n

[2]<\/a> Z izjemo dveh mo\u0161kih so sodelovale zgolj \u017eenske, zato bom v besedilu uporabljala \u017eensko obliko.<\/p>\n

[3]<\/a> Prosti prevod, povzeto po Carole HUNT, \u00bbWorn clothes and textiles as archives of memory \u00ab, Critical Studies in Fashion & Beauty, 5<\/em>\/2 2014, dosegljivo na http:\/\/clok.uclan.ac.uk\/23431\/<\/a>, str. 2.<\/p>\n

[4]<\/a> Tina KOZIN, \u00bb\u010cas naivnosti je minil, Evald Flisar \u00ab, To nisem jaz<\/em>, 2011, str.307. Piska dodaja \u0161e, da s terminom avtofikcija nekateri teoretiki nadome\u0161\u010dajo pojem avtobiografija.<\/p>\n

[5]<\/a> Roland BARTHES, Camera Lucida<\/em>, 2012, str. 60.<\/p>\n

[6]<\/a> Elizabeth WILLSON, Fashion&Memory, dosegljivo na: http:\/\/vestoj.com\/fashion-and-memory\/<\/a>.<\/p>\n

[7]<\/a> Obiskovalci so lahko med 12.00 in 21.00 \u00bbspro\u0161\u010deno izbirali in pomerjali obla\u010dila, ki so bila na razpolago. Obiskovalec, ki je \u017eelel domov odnesti obla\u010dilo, je moral mimo blagajne, da bi opravil “nakup”. “Blagajni\u010darka” (performerka) je s \u010ditalcem \u010drtnih kod prebrala \u010drtno kodo, pripeto na izbrano obla\u010dilo ter “kupcu” izdala “ra\u010dun”. Na ra\u010dunalni\u0161kem izpisu v obliki ra\u010duna je obiskovalec na\u0161el natisnjeno zgodbo izbranega obla\u010dila. Proces se je zaklju\u010dil s fotografiranjem novih lastnikov obla\u010dil \u00ab preberemo na spletni strani projekta Dresscode: http:\/\/www.3via.org\/dresscode\/.<\/p>\n

Iza Pevec<\/p>\n

Foto: Nada \u017dgank<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

OBLA\u010cILA IN ZGODBE SO PRISPEVALI:
\nAina \u0160mid, Aleksandra Sa\u0161ka Gruden, Almira Sadar, Ana Sluga, Andrej Blatnik, Anja \u0160majdek, Barbara Gyoerfi, Bo\u017eena Kolman Fin\u017egar, Breda Punger\u010dar, Darinka Kladnik, Helena Drnov\u0161ek Zorko, Irena A. M., Jana Fin\u017egar, Janja Majzelj, Jasna Andri\u00c4\u2021, Jasna Kralj Pavlovec, Jelka \u0160utej Adami\u010d, Jo\u017eica Curk, Jo\u017eica Prend\u017eov, Katja Grabnar, Kresni\u010dka-Jana Anderluh, Lili \u0160turm, Luna J. \u0160ribar, Magda Stra\u017ei\u0161ar & Galina Malik, Mateja Kos, Milena Kosec, Milena Zlatar, Mojca Dimec, Mojca Jan\u017eelj Toma\u017ei\u010d, Nata\u0161a Sku\u0161ek, Nevenka Mikli\u010d Perne, Ne\u017ea Ko\u017ear, Nina Jeza, Petja Grafenauer, Petra Varl, Polona Vetrih, Saba Skaberne, Sa\u0161a Er\u017een, Stanislava Sluga Pudobska, Sta\u0161a Bizjak, Suzana Belak Pungartnik, Suzana Koncut, \u0160pela \u0160kulj, Taja Stari\u010d, Tanja Devetak, Tonja Jelen, Toma\u017e & Mojca, Vanja Miheli\u010d, Vesna Godler, Vesna Hauschild, Zalka Drglin, Zora Stan\u010di\u010d in dve anonimni darovalki.<\/p>\n

ODPIRALNI \u010cAS GALERIJE MED PROJEKTOM:
\nPon-petek: 10.00 \u20ac\u201c 13.00 in 16.00 – 18.00
\nSobota: 11.00 – 14.00
\nNedelja: zaprto.<\/p>\n

Fotografije: Nada \u017dgank
\nOblikovanje logotipa: Jasna Andri\u0107
\nOblikovanje plakata: Mojca Jan\u017eelj Toma\u017ei\u010d\/Kontrastika
\nTehni\u010dna podpora: Marjan Kokot<\/p>\n

Zahvaljujemo se: udele\u017eenkam in udele\u017eencema, ki so prispevali obla\u010dila in zgodbe, Bredi Punger\u010dar, galeriji DLUL, Jelki \u0160utej Adami\u010d, Mini teatru, Nadi \u017dgank, Taji Stari\u010d, Tini Kolenko, Ur\u0161i Ivanovi\u010d in drugim, ki so pomagali.<\/p>\n

Produkcija: KUD Trivia<\/p>\n

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.<\/p>\n

POVEZAVE:
\nVabilo k sodelovanju pri projektu Osebna koda obleke<\/a> (feb. 2021)
\nIntervju z avtorico v Nedelu<\/a>
\nIntervju z avtorico v Ve\u010deru<\/a>
\nIntervju z avtorico v oddaji Ars na Radiu Slo (od 42 minute dalje)<\/a><\/p>\n

Spletna stran projekta Dresscode<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

O AVTORICI:<\/p>\n

Marija Mojca Punger\u010dar (1964) je leta 1989 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2001 magistrirala na San Francisco Art Institute v ZDA.<\/p>\n

Od leta 1983 razstavlja doma in v tujini. V zadnjih letih se je samostojno predstavila z razstavami Portable Home – Stara in nova normalnost (2020) v Ustvarjalnem centru \u0160vicarija, Ljubljana, Oble\u010deni spomeniki, nekulturna dedi\u0161\u010dina (2019) v galeriji Spomeni\u0161kovarstveni center, Ljubljana, Tri botani\u010dne zgodbe (2018) in Predvideno je prehodno obdobje (2017) v Ustvarjalnem centru \u0160vicarija, Ljubljana ter Prava Runotova Volna v Galeriji Kresija, Ljubljana (2016).<\/p>\n

Med njenimi pomembnej\u0161imi skupinskimi razstavami v zadnjih letih so: Mednarodni bienale likovnih umetnosti Kranj (2020), Kranj, \u017divele! 25 let filma in videa, Mesto \u017eensk, Ljubljana (2019), Druga eksplozija – 90. leta, Galerija \u0160kuc, Ljubljana (2016), Krize in novi za\u010detki (Slovenska umetnost 2005 – 2015), MSUM, Ljubljana (2015), 9000 km Haeppchen – wanderndes Wissen, Altes Kino Sandleiten, Dunaj (2015), Do It Together, Festival Urbanize!, Dunaj (2015), Memory Lab. Photography challenges History, MUSA – Museum Start-Gallery Artothek, Dunaj (2014), Pazi, delo!, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2014), Vmesna postaja 1:1, MSUM, Ljubljana (2013).<\/p>\n

Njena priznanja in nagrade vklju\u010dujejo priznanje na Mednarodnem bienalu likovnih umetnosti Kranj, Priznanje Riharda Jakopi\u010da, nagrado na Festivalu neodvisnega filma, \u0161tipendijo Avstrijske akademske izmenjave, \u0161tipendijo ArtsLink in Fulbrightovo \u0161tipendijo.<\/p>\n

Ve\u010d o avtorici<\/a><\/p>\n

KONTAKT:
\nmojca.pungercar(at)guest.arnes.si
\n041 882 593<\/p>\n

KUD Trivia nadaljuje s projektom Osebna koda obleke serijo posodobitev in retrospektivnih razstav projektov, ki so bili izvorno ustvarjeni v nestabilnih medijih.<\/p>\n

Prej\u0161nji projekti iz serije:
\nPortable Home – Stara in nova normalnost<\/a>
\nOble\u010deni spomeniki, nekulturna dedi\u0161\u010dina<\/a>
\nBears Make me Laugh – Slovenija ne bo zverinjak<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vabljeni na razstavo Marije Mojce Punger\u010dar OSEBNA KODA OBLEKE, kjer i\u0161\u010dejo odslu\u017eene obleke nove lastnike. Galerija Spomeni\u0161kovarstveni center, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana 24. – 31. 3. 2021<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,1],"tags":[],"class_list":["post-2619","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-news","category-projects"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2619","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2619"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2619\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3900,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2619\/revisions\/3900"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2619"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2619"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.3via.org\/trivia\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2619"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}