Borut Savski: Prenapeta struktura III

Borut Savski: Prenapete strukture – ekspertni sistemi – biologika – BEAM robotika (biologija, elektronika, estetika, mehanika) – mehanska kvantna stanja. Predstavitev bo v torek, 14. junija 2011 ob 19.00 v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7 v Ljubljani.

Uvod in predstavitev prototipa; možna tudi prosta debata na vse zgornje teme – s poudarkom na umestitvi/ smislu, ki ga imajo omenjeni principi v sodobni umetnosti. Lahko tudi razmislek o stičnih točkah s sodobnim kiparstvom, kar sicer ni bil nikoli osnovni namen, vendar očitno obstaja množica argumentov v to smer.

Prenapeta struktura III

S tem objektom nadaljujem razmislek o t.i. živih sistemih, oziroma tistih, ki izkazujejo lastnosti “živosti” (ne “živega”, vendar je razlika morda zgolj kozmetična). Po kibernetski teoriji mora bitje, ki izkazuje živost, biti sposobno obdelovati podatke o svoji neposredni okolici in se nanje ustrezno odzivati oziroma prilagajati. Po kibernetski teoriji 2. reda pa lahko takšno bitje z ustreznimi interpretativnimi orodji poda neko relevantno mnenje o samem sebi – torej samoidentifikacija. Objekt na poti k subjektu? Seveda se tudi tokrat ne bomo soočali z dobesednimi prevodi, ampak bomo vse skupaj jemali zelo metaforično. To pomeni, da je tip odziva stvar narave objekta samega: žalost se lahko kaže na način solz ali pa na način giba. Gib naprave je drugačen od giba človeka.

Značilnost novega objekta je piramidalna osnova, v katero so vpeti gibalni elementi ter odzivna logika, ki vsebuje enostavno senzorično elektroniko. Nad vrhom piramide se širijo gibljivi kraki – gibljiva struktura. Oblika torej nekoliko spominja na peščeno uro, kar je tudi konceptualno ugodno, saj je element časa tisti, v katerem se posledično razvije kakršna koli dramaturgija – ali enostavneje: obnašanje. Druga asociacija je morda drevo življenja – ali bolje: bonsai življenja – ki tudi sili v konceptualno pravilno smer.

Potrebno je poudariti, da so bili principi ponovno odkriti – osnovni koncept prenapete strukture je pod nazivom “tensegrity” teoretsko popolnoma opisal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ameriški arhitekt Buckminster Fuller. Popolnoma pravilno pomeni, da je princip uvrstil med kibernetske sisteme. Dodaten hommage Fullerju pa se zdi tudi sama geometrija objekta, ki se tiče njegovega raziskovanja t.i. geodetske geometrije, kjer sta tako piramida kot heksagram osnovni obliki.

Paradoksalno ali povedno je, da sem do 100-odstotno Fullerju konformnih rešitev prišel neodvisno. Kot bi rekli modernisti: oblika je že bila vsebovana v materialu. Mi bi rekli dokaj podobno, a za kanec bolj temeljno: oblika je že bila vsebovana v principu.

Še nedokončana, vendar v rudimentarni obliki že delujoča struktura, je sredi septembra 2010 odpotovala na razstavo Device Art v Tokio/ Japonska (sodelovanje galerije Kapelica – kustosinje Sandre Sajovic in zagrebškega festivala Device Art – kustosinje Sunčice Ostojić).