MARIJA MOJCA PUNGERČAR – TRI BOTANIČNE ZGODBE

Samostojna razstava, Ustvarjalni center Švicarija v Tivoliju v Ljubljani, atelje N1.

20. 12. 2018 – 18. 4. 2019

Vabljeni na odprtje razstave Marije Mojce Pungerčar, ki bo v četrtek, 20. 12. 2018, ob 18.00! 

Z novo samostojno razstavo pa Marija Mojca Pungerčar praznuje tudi 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Kot umetnica se je prvič predstavila 5. decembra 1983 v okviru performensa Linije sile v galeriji Škuc v Ljubljani.

Kustos razstave Tri botanične zgodbe je Miha Colner.

Na sliki zgoraj: Marija Mojca Pungerčar, detajl inštalacije »Preraščanje«, 2018. Digitalni tisk, pleksi steklo, ročna pletenina. Foto: Nada Žgank. 2018©Marija Mojca Pungerčar. Resolucija za tisk

MIHA COLNER O PROJEKTU  ( English translation )

Razstava Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar združuje tri sveže cikluse del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika. Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila ustvarja drobne kombinirane instalacije, ki namigujejo na nekatera temeljna eksistenčna vprašanja kot so razmerje med kulturo in naravo ter odnos posameznika do neposredne okolice, empatije, minevanja in lastnega telesa.

Na sliki levo: Marija Mojca Pungerčar, panoramski prizor razstave»Tri botanične zgodbe«, 2018. Avtor panorame: Domen Pal. Avtorica vključenih fotografij: Nada Žgank.  2018©Marija Mojca Pungerčar.

V svoji pretekli praksi se je umetnica pogosto osredotočala na obrobne družbene situacije ter spremljala spremembe v svojem bivanjskem okolju in neposredni okolici. Tovrstnemu načinu dolgoročnega opazovanja in beleženja je sledila v delih, kot so Pred domačim pragom (2004), V akciji (2005), Bratstvo in enotnost (2006) ali Singer (2003-2008), kjer je vizualno raziskovala iste kraje v različnih obdobjih. V širšem družbenem in zgodovinskem spektru ta dela predstavljajo izjemno dokumentacijo in interpretacijo sprememb kulturne krajine v obdobju velikih družbeno-ekonomskih prelomov. Če je tedaj spremljala tektonske premike v strukturi urbanega prostora in industrijske krajine (rušenje starih in gradnje novih stavb, razširjanje cest in transformacijo lokalnih ekonomij), se v novejših delih posveča bolj intimnim opažanjem. V fotografskem ciklusu Preraščanje denimo skrbno spremlja napredek invazivne rastline plezalke, ki je z dvorišča skozi okno vztrajno vdirala v njeno stanovanje. Štiri podobe, ki prikazujejo različne faze razraščanja, so dodatno stilizirane s pleteno kopreno, ki ponavlja in poudarja proces preraščanja. Ta je nezadržno povezan z univerzalno idejo o izgubi kontrole, propadu in zmagi narave nad kulturo.

Človeška vrsta si že dolga tisočletja prizadeva podrediti prostor, ki ga naseljuje. Ta potreba po obvladovanju svojega okolja je najbolj izražena v urbanih okoljih. Središča številnih  mest so danes v procesu pospešene revitalizacije, ki tovrstne transformacije opravlja še posebej temeljito. Umetničino dvorišče, kjer se bohoti opazovana rastlina plezalka, je le streljaj stran od ene osrednjih ljubljanskih promenad, vendar ostaja skrito očem javnosti, medtem ko zanj skrbi majhna stanovanjska skupnost. V tem okolju se avtorica na način sekvenčnega fotografiranja istega kraja v različnih obdobjih sprašuje o odnosu med (človeško ustvarjeno) kulturo in (samoniklo) naravo. V času pospešene urbanizacije in industrializacije je prav narava tista, ki je ogrožena, četudi je hkrati izjemno trdoživa in vsako človeško nedejavnost obrne v svoj prid. Zgolj desetletje opustitve urejanja okolice je menda dovolj, da se urbani prostori začno sami zaraščati in pogozdovati. Podoba tega procesa pa vselej ustvari apokaliptičen občutek krhkosti in minevanja. Često pa tudi človek poseže v naravo na način nudenja pomoči rastlini ali živali, ki ji je narava že odmerila smrt. Tako v diptihu Dvig umetnica na svojem dvorišču spremlja usodo mladega drevesa, ki ga je pokopal in polomil sneg, a ga je človeška roka rešila in vrnila v življenje.

Poleg tega, da si naravo neusmiljeno podreja, pa je človeška vrsta nagnjena tudi k neizmernemu občudovanju narave, ki jo pogosto razume kot tisto primarno, čisto in nepokvarjeno, kot sistem v popolnem ravnovesju, ki ga uravnava nevidna sila. Morda tudi zato tako zelo ljubi rastlinsko in živalsko okrasje, ki v najrazličnejših oblikah krasi javne in zasebne prostore. Marija Mojca Pungerčar se v dveh triptihih Izbruh ukvarja s samo-reprezentacijo in reprezentacijo cvetja v vsakdanjem življenju. Ustvarila je dva fotografska avtoportreta na platnu, kjer je umeščena med košate grme vrtnic, medtem ko na lica svoje podobe uveze stilizirane podobe vrtnic, da bi s tem naredila povezavo med naravo in svojo kožno boleznijo, ki nosi ime po rožah (rozacija). Naravni krog je tu sklenjen. Če človeštvo naravo podreja lastni kulturi, prav tej naravi – katere integralni del je – ne more ubežati.

English translation

Miha Colner

—————————
ODPIRALNI ČAS:

Od  21. 12. 2018 – 20. 1. 2019: torek in sreda od 15.00-17.00, v drugih delovnih dneh je ogled možen po dogovoru.

Od 21. 1. – 18. 4. 2019: ogled po dogovoru.

Zaprto ob vikendih in praznikih, razen v petek, 8. 2 2019.

Za ogled pišite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041 882 593.

—————————
VODSTVA PO RAZSTAVI:

Torek, 8. 1. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica.
Petek, 8. 2. 2019 od 12.00 – 18.00: celodneven ogled razstave z avtorico.
Sreda, 27. 3. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica.

—————————
Svetovanje in tehnična podpora: Marjan Kokot.
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia.
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana.

—————————
ZAHVALE:

Za podporo projektu se zahvaljujemo: Liupka, Vina Mramor – Vinotoč Gruska, MGLC, Nadi Žgank, Bredi Pungerčar in Marjanu Stariču.

—————————
LOKACIJA:

Ustvarjalni center Švicarija se nahaja na naslovu Pod turnom 4, nad Gradom Tivolijem (Mednarodnim grafičnim likovnim centrom). Zemljevid

Tivoli je cona za pešce in je od 10.00 ure zjutraj zaprt za promet. Najbližje parkirišče je Tivoli I.

Razstava poteka v ateljeju št. 1, v prvem nadstropju desno.

—————————
O AVTORICI:

Marija Mojca Pungerčar (1964) je akademska slikarka in magistra likovnih umetnosti. Leta 1989 je diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2001 magistrirala na San Francisco Art Institute v ZDA.

Od leta 1983 je samostojno razstavljala na številnih razstavah doma in v tujini, v zadnjih letih na razstavah Predvideno je prehodno obdobje v Ustvarjalnem centru Švicarija, Ljubljana (2017), Prava Runotova Volna v Galeriji Kresija, Ljubljana (2016), Socialdress – Mala pregledna razstava v Galeriji Kibela, Maribor (2016) in v Galeriji Alkatraz, Ljubljana (2015), Socialdress Service, Maison des Arts, Festival Trouble, Bruselj, Belgija (2013) ter Socialdress – Moč ljudem, Galerija Alkatraz, Ljubljana (2013).

Med njenimi pomembnejšimi skupinskimi razstavami v zadnjih letih so: Druga eksplozija – 90. leta, Galerija Škuc, Ljubljana (2016), Krize in novi začetki (Slovenska umetnost 2005 – 2015), MSUM, Ljubljana (2015), 9000 km Häppchen – wanderndes Wissen, Altes Kino Sandleiten, Dunaj (2015), Do It Together, Festival Urbanize!, Dunaj (2015), Memory Lab. Photography challenges History, MUSA -Museum Start-Gallery Artothek, Dunaj (2014), Pazi, delo!, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2014), Vmesna postaja 1:1, MSUM, Ljubljana (2013), Odtisi + 386/ Sodobna slovenska umetnost, Calcografia Nacional, Madrid, Španija (2013) ter AFTERMATH. Changing Cultural Landscape, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije, Galerija Klovičevi dvori, Zagreb; Narodni muzej Črne Gore, Cetinje, Črna gora; Month of Photography festival, Bratislava, Slovaška (2013).

Njena priznanja in nagrade med drugim vključujejo Priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu neodvisnega filma, štipendijo Avstrijske akademske izmenjave, štipendijo ArtsLink in Fulbrightovo štipendijo.

Več o avtorici

—————————
KONTAKT:
mojca.pungercar(at)guest.arnes.si
041 882 593

POVEZAVE:
www.mojcapungercar.si
www.3via.org
www.socialdress.si