Dresscode je interaktivni umetniški dogodek, ki vključuje obleke, računalniško tehnologijo in performens. Tema projekta so rabljena oblačila. Življenjska doba naših oblačil se, tako kot življenjska doba drugih proizvodov, čedalje bolj krajša, saj nas porabniški sistem sili k hitremu obnavljanju zunanje podobe. Odslužena oblačila se ljudem kopičijo v omarah, čeprav še niso materialno dotrajana. Nekateri ljudje jih darujejo dobrodelnim organizacijam, mnogim pa se tudi to zdi preveč komplicirano in jih raje vržejo v smeti. Oblačila, ki so včasih spontano prehajala iz rok v roke številnih uporabnikov, danes spremlja negativna "avra", posledica medčloveške odtujenosti in kulturnih barier. Oblačila iz druge roke spremlja negativni predznak revščine, neuspeha in izločenosti iz družbe. "Second hand" oblačilni in življenjski stil, ki je značilen za razvite urbane sredine, se pri nas ni uveljavil in ga Ljubljana kot kulturno središče še vedno pogreša. Redke trgovine v Ljubljani, kjer je mogoče kupiti nošene obleke, ne promovirajo reciklažnih vrednot, pač pa profitno trženje rabljenih oblek.

Projekt Dresscode vključuje refleksijo in kritiko potrošniške kulture. Zasnovan je kot izmenjava rabljenih oblačil, ki naj k sodelovanju privabi čim širši krog ljudi. Menjava oblek poudarja lokalnost in skupnost, ki se ju porabniška kultura skuša otresti. Namesto ekonomske vrednosti projekt izpostavlja komunikacijo, namesto denarne vrednosti pa socialno, kulturno, čustveno in uporabno vrednost oblačil. Za vsako obleko stoji človek, ki je obleko nosil in jo obnosil. Vrednost nošene obleke je v enkratni človeški zgodbi, ki je nasprotna uniformnemu sporočilu blagovnih znamk.

Projekt Dresscode poteka v več fazah. Prva faza je zbiranje rabljenih oblačil med meščani. Darovalci oblačil so povabljeni, da oblačilom priložijo tudi poljubno osebno zgodbo, anekdoto v zvezi z obleko, navodilo za vzdrževanje in podobno. Drugi del projekta je performens, ki je namenjen širši publiki. Obiskovalci si lahko zbrana oblačila ogledajo, pomerijo, odnesejo domov, pa tudi stopijo v odnos s prejšnjimi uporabniki.

Marija Mojca Pungerčar in Veronika Klančnik
Ljubljana, oktober 2002



Dresscode is an interactive art event involving clothes, computer technology and performance, with a focus on secondhand clothes. The life span of our clothes, like that of other products, is becoming shorter and shorter, as the consumerist system compels us to keep changing and renovating our external image. Old clothes, once they have done their time, pile up in our wardrobes and closets even though there may still be life left in them. Some conscientious people donate their old clothes to charity, while many others find this plan to be too complicated and so just throw them away. Clothes that once would have been spontaneously passed from person to person today are burdened with a negative "aura," a stigma resulting from today's interpersonal alienation and cultural barriers. Secondhand clothes carry an association with poverty, failure, and social rejection. The fashionable "thrift-store" look and the lifestyle that goes with it, which is characteristic of a certain kind of sophisticated urban scene, never really caught on in Slovenia and even today you won't find anything like it in the cultural center of Ljubljana. The few stores in Ljubljana that carry secondhand clothes are not interested in promoting values connected with recycling but rather are focused only on the commercial buying and selling of used clothes.

Project Dresscode involves a critical rethinking of consumerist culture. Based on the exchange of used clothes, the project invites as many people as possible to be collaborators. By exchanging old clothes we underscore the concepts of locality and community, things that consumerist culture tries to erase. In Project Dresscode, communication takes the place of economics, as monetary value is replaced by the social, cultural, emotional, and utilitarian value of clothing. Behind every piece of clothing stands the person who wore it -- and wore it out. The value of secondhand clothing lies in its unique human story -- in stark contrast to the uniform message of designer brands and trademarks.

Project Dresscode unfolds in several stages. Phase 1 is the collection of used clothes from ordinary citizens. Clothing donors are invited to contribute as well any sort of personal story or anecdote -- even maintenance instructions -- connected to the piece of clothing. Phase 2 of the project is a performance aimed at a wider audience. Visitors are able to browse through the collected clothing, try it on, take it home, and even get to know its former owners.

Marija Mojca Pungercar and Veronika Klancnik
in Ljubljana, October 2002


2002 © Marija Mojca Pungerčar, Veronika Klančnik