nazaj

 

TAO G. VRHOVEC SAMBOLEC

Umetnik

Rdeči čevlji: Če ne bi bilo tega projekta bi jaz te čevlje še kar imel doma, ne bi jih sicer nosil, ker je že malo bogo vse skupaj, ampak bi jih imel tako za pogledat, potem sem pa rekel, naj gre naprej. Precej nošeni so, desetkrat so bili že zaflikani. Ti čevlji so narejeni v Italiji – izgledajo, kot da bi bili angleški, pa niso – kupljeni so tukaj čez cesto, v eni prodajalni čevljev, ki je ni več. Imeli so tri barve lakastih – zelene, bele in rdeče. Jaz sem si izbral rdeče, ker sem živel na severu, pa ni nobenega sonca tam. Sem se odločil, da bom imel rdeče, da bo malo sonca. In sem se res boljše počutil. Potem sem jih nosil ene pet let, saj zato tudi mislim, da jih nihče več ne bo mogel, ker so čisto bogi. Ti čevlji so skrajno neprimerni za mraz, zato jih nisem mogel skoz nosit, pozimi recimo ne, sem jih pa lahko nosil poleti in spomladi, ker imajo gumo. Zaradi teh čevljev so mi na Norveškem ljudje čestitali. Sicer pa niso preveč odprti. To da ti čestitajo za čevlje je še najdlje, do koder pride komunikacija.

 

2002 © Marija Mojca Pungerčar, Veronika Klančnik