TADEJA ZUPAN ARSOV

Urednica

Luknjičast pulover: To je eden od kosov mojih oblačil, ki sem jih naredila sama. Materiala je bilo kvadratni meter in videla sem, da to ne bo zavesa, ampak nekaj, kar naj bi jaz nosila. Poseben dosežek te zadeve je skrit tukaj, na rokavih, to so te tri luknje. Zelo rada imam luknje, in če so pri luknjah še večje luknje, je to še toliko boljše. To sem naredila kakega 85. leta in sem prvič, pa pravzaprav tudi edinkrat, uporabila, ko sem šla na en gledališki festival blizu Dubrovnika, kjer so bile takrat celo Dubrovniške ljetne igre, tako da je bilo vse skupaj še toliko lepše. Tisto gledališko srečanje je bilo tekmovalnega značaja in so na koncu podeljevali nagrade. Ko sem bila klicana na oder, sem imela spodaj ene hlače, ki so se ob strani odprle v harmoniko in ta je bila srebrna – to sem že nekomu podarila in upam, da je tista deklica kraljevala v disku – to sem imela zgoraj, pa samo še en črn modrček, skoraj bolj športen, kot kaj drugega. Tako sem šla po prvo nagrado, pa potem po še eno in še eno in še eno in ko sem bila v tem, sem zelo globoko padla, ker sem ob prejemanju teh nagrad poslala lubčka v avditorij – tako holivudsko, ceneno. Potem sem še zelo velikokrat to sabo jemala, kadarkoli sem kam šla in sem mislila, da bomo zvečer šli ven, kot se temu reče, tako da je z mano kar nekaj prepotovalo, ampak nosila pa nisem več. Zadnje čase, odkar živim na Gorenjskem, smo že kakšnih trikrat, štirikrat spraznjevali stanovanje in to dobiva skoz nov prostor pri nas. Mislim, da je bilo dovolj teh selitev in pranj in premikanj. Še ena fina stvar pri tej zadevi je pa ta, da se lahko nosi kakorkoli obrnjeno, spredaj ali zadaj, pa ne opazi se niti, po mojem, če je narobe oblečena, ker so ti šivi zelo skriti.