Cirkulacija 2 gosti vegetarijanko, aktivistko, umetnico, glasbenico in galeristko Reni Hofmueller
January 29th, 2010 | admin
Iniciativa Cirkulacija 2 po kratkem zimskem zatisju ponovno prireja obiska vredni javni dogodek v prostorih toplotne crpalke nekdanje tovarne Rog (delavnica Cirkulacija 2). Vecer se bo zgodil v petek, 29. januarja po 20.00. Vabljeni.
Tokrat bo gostja graska umetnica, politicna aktivistka in vodja galerije ESC Reni Hofmueller, s katero smo nedavno sodelovali tudi v okviru srecanja Netart Community Convention v Grazu, pred tem na seminarju Prekarne sanje (Precarious Dreams), pa pred tem na 40. obletnici eksperimentiranja na Radiu Student - XL eksperiment v galeriji Kapelica, in pred tem (jeseni 2006) na festivalu Vmesni prostori, ki se je odvil v Grazu in v Ljubljani, ter pred tem se ob mnogih priloznostih, ki segajo tja v daljnje leto 1997. Odvec je povedati, da je tudi ena od pionirk intermedijskih in novomedijskih pristopov, ter da je tudi soustanoviteljica graskega neodvisnega radia Radio Helsinki.
V vlogi kraljice predstavitvenega in pogovornega vecera bo pokazala dokumentacijo projektov, ki se ji zdijo za ta namen najprimernejsi.
Mi smo predlagali, da naj bi bila ena od osrednjih tock tudi njene izkusnje glede sodelovanj - predvsem t.i. participatorne prakse. Pri tem sta kljucni besedi odprtokodnost in soavtorstvo. V podalpskem okolju lahko podobne prakse ocitno do neke mere uspevajo le v kreativnem okolju umetniskih praks. Tako tudi v Sloveniji.
O tem se lahko razvije pogovor, morda pa tudi ob rob spodnji tezi.
Teza: Hipiji proti alternativcem
Ob rob zmerljivke hipiji sem se ze spotaknil, tokrat z malo domisljije in nekaj spomina vpeljujem osebni pogled in na podlagi nekaterih na hitro prebranih besedil, ki jih je zbral Neven Korda, se malo kolektivnejsi zgodovinski pogled. Njegova vira sta med drugimi tudi Dusan Pirih Hup in Jani Osojnik, ki sta bila mocno udelezena v kolektivnih umetniskih iniiativah druge polovice sedemdesetih let (ki pravzaprav ze ni vec hipi obdobje, ampak ultralevicarsko obdobje).
Zgodovina kolektivnih pristopov in sodelovanj v Sloveniji se zdi, da se je zacela tam v davnih casih hipijev, torej konec sestdesetih in v zacetku sedemdesetih let. V zgodovinsko pisanje so se precej nedavno uvrstili OHO, katerih komuna/ druzina se je pocasi razkrajala, dokler ni postala tocno to, za kar se je tudi poimenovala ? le se
ena obicajna druzina. Zaenkrat je uradno zgodovinjena le ta faza.
Drugi val se je godil ze v t.i. ultralevicarskem obdobju druge polovice sedemdesetih, z iniciativami okoli SKD Foruma in starega Diska Student. V tem casu je nastalo nekaj zelo zanimivih produkcij, ki so vse izhajale iz intelektualisticnega odnosa posameznikov do poznega socializma. A ze takrat se zacnejo pojavljati zmerljivke hipiji, nirvanisti. In kmalu nato puc.
Antiintelektualna revolucija je prisla na Slovensko s punkom. Scena se je popolnoma prenovila in v naslednjih nekaj letih kreativno in stevilcno se bolj razcvetela.
Neven Korda govori o subkulturi ter nato o alternativni kulturi, ki da je ze institucionalna kultura (ali tako nekako). Primer za prvo je FV in vsi njihovi diskoti, kot primer za drugo je Borghesia. Faze odrascanja.
Ce stejemo pojavne oblike sodelovanj, se kar sam kot pojem pojavi NSK (Laibach in Irwin). Ni dvoma zakaj: pri teh kolektivih gre ze od vsega zacetka za projekt - torej tudi za samozgodovinjenje in konstruiranje pojmov, casa. Po energetskem izpraznjenju NSK-ja je nastopilo dolgo obdobje vakuuma ? prva polovica devetdesetih. Na nek nacin se zdi, kot da je vakuum povzrocila prav izjemna ekspanzija NSK-ja.
Vprasanje, ki se postavi je, zakaj kolektiva kot sta Laibach in Irwin nista nikoli dobila naslednikov, oziroma se nista prenavljala, kot se pri socialnih ojacevalcih, kar kolektivi so, sicer dogaja. Odgovor bi lahko bil: ker oba ta kolektiva v resnici nista bila prava kolektiva, ampak projekta ? dizajnirani tvorbi, ki sta se le prilepili na principe sodelovanj - in jih energetsko izpraznili - ne le zase - tudi za druge.
Zanimivo pri vsem tem je to, da odmevi zmerljivk hipiji in alternativci segajo se v ta cas. Nekako tako, kot partizani in domobranci…
Borut Savski
Interdisciplinarna postaja je center za sodobno umetnost v katerem se hkrati vrši produkcija in prezentacija sodobne umetnosti. Je model takšnega centra, ki mora nujno presegati dosedanje muzejske in galerijske / oblike prezentacij umetnosti. Je delavnica - laboratorij in razstavni / predstavitveni prostor v enem. V času svojega delovanja generira sebi lasten odtenek identitete mikroskupnosti. 